01

Ja, nč (nič)!

Ampak me le preveva, črviči je bolj korekten izraz, pa makar ni sploh nič teatraličnega pri tem. Črvičenje naj bi namreč nakazovalo na čir na želodcu, pa ni niti bleda senca tega. Je, pa nekje v ozadju, več ali manj stalno prisotno, vsaj kadar se spomnim, kakšnih na to temo:
Pa zakva?
Zakaj vsi hočemo v Pariz, Amsterdam, Štokholm, nekateri pa še v Ljubljano. Zakaj noben noče v Novo Gorico na dopust, če so že bili časi, ko smo množično drli v staro Gorico.

Funkcionalizem.
Čisti funkcionalizem, vam povem.
A, da samega sebe promoviraš, kakor si naložil v prejšnjem poglavju? Tudi, a to je bolj novodobni funkcionalizem, ko rabiš narediti fotko za Fine Streaming Media (insta ...).
Zdej.
A si kaj večji frajer, če si naredil selfi v Parizu?
Za ene že.
Ka pa v Novi Gorici?
Pol si pa en bog hudič.
Staršev pač ne moremo zbirati in zato večina gradi na očetnjavi, pa makar bila na plazovitem, poplavnem, kmetijskem, vodovarstvenem.
To ni funkcionalizem. Tudi promoviranje samega sebe ne, ampak ujetnik razmer. Ne bi sedaj o vseh 100 razlogih, ki privedejo do tega. O tem so debele bukve napisane, spremeni se pa nič.

02

Kapabžespethotu?2

(Kaj bi zopet hotel?)

Čak, proti koncu.
Pa ne sedaj kot kuharce, prvo konec prebrat, da se ve, al jo je, al pa ne? (Ja kušnu, luba duša pokvarjena.) Ker sploh ni o koncu, ampak o razlogih zaradi katerih je konec, takšen kakršen pač je.
Na bi sedaj o 100 vzrokih, zakaj hočemo vsi v stara mesta, v nova pa ne. Kot arhitekt se vprašam zakaj so taka kakršna so, zakaj pa moderna niso več, če je pa reakcija v kontro.
Stara mesta so nastala zaradi čistega funkcionalizma taka, kakršna so. Ja, vmes je bilo tudi mnogo drugih zgodb, a so del zgodovine. Na primer Radovljica je na pomolu, in je že sama po sebi zaščitena pred napadi plenilskih tolp. Al Turki, al pa še Erazem Predjamski, al pa ker njegov prijatelj, sploh ni važno, ker me zanima zakaj so zidali tako in ne drugače. Zakaj ne sredi polja, vsak na sredi svoje zemlje? Ja, veliko je bilo pod vplivom graščaka, a to šele potem ko so mu zidarski mojstri razložili kje je haklc. Pol je znal ker vladar določiti, na primer višino objektov, a to šele potem, ko je gužva ratala in se je povpraševanje povečevalo.
Eto je že odgovor.
Ponudba in povpraševanje.
Na premalo prostora, preveč interesov.

Verjetno na vseh, zelo mogoče, pa na veliko začetkov starih mest so bile parcele razdeljene na podoben način. Čim bolj podobno, da so se zavarovali med dobro sosedskimi odnosi. V Dubrovniku so to pravilo nesli skoraj do zadnjega in je menda samo ena privat prevelika.
Na začetku so bile pritlične, lesene, vsaka s svojim vhodom na dvorišče. Ker je povpraševanje po varnosti za obzidjem naraščalo, so hiše prvo povišali. S časom pa še obzidali in so vhodi na dvorišča postali, vhodi v hiše. Ker se pa nehalo ni, so jih pa potem nadzidovali.
Kako visoko?
4 etaže so bile že sila visoko, kajti sanitarij še ni bilo in si moral se iti olajšati na ulico. Po vodo pa itak na vodnjak na trgu. Skratka 4 etaže, pritličje, dve nadstropji, mansarda, so bili že optimum. Z dodatnimi nadstropji so bili samo še križi in težave. Take so ostale vse tja do iznajdka cevi ki niso več puščale kot držale, kar pa je bilo nekje v 18 stoletju. Skratka že skor danes. Ne glede na vse zgode in nezgode, je tak način gradnje ostal vse tja do ....
Konca druge svetovne vojne.

Takrat je bilo veliko razrutega. Ja, je bilo eno glavnih gonil v izgradnji domovine. Ne samo naše. Celo Angleži so hiteli v izgradnji novih naselij. Hiteli, to je bil en glavnih razlogov ... Pa ne, da so nehali strnjeno zazidavo, ampak pri Angležih se je tako mudilo, da niso fasade naredili, kar je en rekel, matr je brutalno grdo, drug je pa že o brutalizmu bluzil, a tisto je potem že čisto ena druga zgodba, katero bom pa danes ispustil. Itak so Angleži ta najgrše vmes že porušili, kar se pri nas še ni zgodilo, če se sploh kdaj bo. Raje rušimo spomeniško zaščitene, kar je pa že spet ena tretja zgodba.
Glavni vzrok za nestrnjeno pozidavo, je že spet, kakor že tolikokrat, čez lužo, pri Gringih. Tam sicer ni bilo veliko razrutega, so se pa domov vrnili zaslužni preživeli, v 2. svetovni vojni so največ žrtev imeli Gringi in njim je bilo potrebno zagotoviti dostojno življenje, kar v takrat že obubožanemu Bronksu, Bronks je bil nekoč nobl soseska, a sijaj je že davno izgubil, kakor tudi dobro ime in narodne junake pač nisi mogel poslati v draga, zanemarjena, premala stanovanja, beznice, kar je takrat Bronks in Quins že bil in se je zato pojavil ...

William Levitt

03

Ni bil samo Vili.

Je pa zabil glavico na žebljico, to pa ni debate.
Namreč, v resnici je bil skupek, seštevek ima logično posledico, skupek pa ne, zato tako podajam.
Takrat enkrat, časovno ni bilo pet do pol pete, ampak takrat enkrat, verjetno med drugo svetovno vojno, par stvari pa tudi po koncu, ker ni jasno ali je bilo prvo eno in zato drugo, al pa niso niti imeli veliko skupnega, kar je pač usoda posegla vmes.
Ja, ampak ne pri Gringih. Tam je usode samo za vzorec, večino je pa kapital, pa še bolj dobiček.
Da končno nastavim.

Heroji so se vrnili iz osvobodilne vojne.
Ta del ni tako enostaven, kakor ga radi slikamo. Namreč, zakaj pa so sploh šli Gringi v Evropo?
Ja, zavezniki vendar.
Ni debate, a kakor se trenutno obnašajo, se pa le sprašujem, če ni bilo že takrat kaj v ozadju, kar radi ponujajo o osvoboditvi in demokraciji, kar je res. Ampak, kdaj in za koga?
Na primer:
V Egiptu so imeli demokratične volitve in povsem demokratično so zmagali bratje. Pa so Gringi raje organizirali vojaški udar in postavili diktatorja. Ja, ampak našega, uni demokratično izvoljeni so bili proti nam. Pa ni bil samo ta primer. Zelo razvpit je z Aljendejem v Argentini in tko skozi zgodovino . Tako da izpade, da so veliki prijatelji takrat ko mislijo fino zaslužiti.
A so že takrat zato šli v borbo in izgubili največje število vojakov, pa noče nihče polemizirati.
Ok, to samo za intermeco in ilustracija, da ni vse tako kot izgleda. Kako pa je, bodo pa keri bolj pametni povedali, pa še to po odprtju dosjejev, ker je menda minimum 50 let. Pa še pol ostanejo ta pomembni zaprti.

04

Gremo dalje od Vilita.

Vili se je že prej ukvarjal z nepremičninami, samo da so gradili pregrešno drage zadeve. Samo toliko, da mu nepremičninski trg ni bil neznanka. Sedaj je pa situacija zahtevala hitro in poceni in vili je vladi predlagal, da vlada zagotovi poceni zemljišča on pa v treh tednih zgradi hiško za 800 takratnih dolarjev. Vlada je dala zemljo, Vilitu zbila ceno na 400 dolarjev, Vili pa podjeten kakor je bil, ni samo organiziral tekočega traku, še fabriko za cveke in so še danes Ameriške hiše iz kartona, kadar gledamo posledice tornadov in vse po luftu leti. Kako morjo gradit papirnate hiše, če pa imajo tako nesrečo z naravo?
To je ista logika kot pri Ikei. Tako poceni, da greš po novo, ko ni več moderno (polomljeno). Skratka potrošništvo se je razmahnilo istočasno. Ni jasno ali zaradi Vilita, al je pa Vili uspel zaradi takrat novodobnega potrošništva, namreč včasih so tudi Ameriške babice vlagale ozimnico. Pol se je pa nekaj spremenilo in gredo raje v nakupovalne centre in jagode kupujejo celo leto. Sezonskega skoraj več ne poznajo.
Še manj je jasno ali je avtomobilska industrija v tistem času doživela tak bum zaradi Vilita, al je pa vili uspel zaradi buma avtomobilske industrije.
Eni celo razlagajo, da so načrtno metali tranvaje iz San Franciska, da javni promet ni več deloval in so zato lahko prodali več avtov za še več satelitskih predmestij.
Kakor koli že, takrat se je pri Gringih zgodil preobrat, imenovan tudi American dream, kateri je potem rezoniral tudi v Evropi in drugod po svetu. Ker prodaja avtov je tudi v Evropi skokovito narasla, pojavila so se tudi satelitska naselja, par jih je celi Vili zrihtal, so še vedno tam.
Tudi v preljubem socializmu smo prevzeli vzorce in graditi na kmetijskem je bilo normalno. Zastava je delala fičeke za celo Jugo, pol pa še za tujino, skratka tudi pri nas se je cedilo med in mleko, samo da tistega nismo smeli primerjati z Grigi, če je že lih ker hotel, pol je moral vsaj zaviti v socialistične sanje o svetli bodočnosti, bratstvu i jedinstvu, pa še delavski razred ni smel manjkati.
Ok.
Zastopm.
Taki časi so bilo.
Kakšni?
Zmešani.

Ampak …

05

Časi se spreminjajo.

Dobili smo čisto svojo domovino, sem bil prepričan da bomo slabo tam (v socializmu (zgodovini)) pustili, ta dobre pa sabo nesli in sploh bomo sami fajni.
Po pa viš kam nas je naplavilo.
Ker o tem jamram precej na FSM (fine straming media), bom sedaj izpustil in nadaljeval pri osnovnem vprašanju, ali je funkcionalizem racioneln in ali je racionalizem funkcionalen.
Namreč zgodile so se nam poplave in več kot očitno je bilo, da graditi na poplavnem, potresnem, plazovitem, kmetijskem in naturi ni funkcionalno, kamoli racionalno.
Tako kot sem bil prepričan, da bomo v novo državo prinesli same dobre stvari, slabe pa v stari pustili, sem bil prepričan, da od sedaj je pa ja jasno, da graditi na kmetijskem, ni več dopustno, saj ni več proste parcele, ne da bi uničili kmetijsko zemljo.
Sem tole debatiral s kolegi, češ sedaj pa ja ni več proste parcele, pa je bil odgovor da je v Posočju in Kozjanskem, da Prekmurja ne omenjam, dovolj zapuščenih naselij.
Pa zakva pa hočjo vsi v Ljubjano, če je toliko praznega?
Čisti funkcionalizem vam povem. Sicer veze nima z racionalizmom, a kdo bi se sedaj z detajli ukvarjal.
Celo tako daleč je prišlo, ker špekulati držijo ceno nepremičnin v Lj, da se je narod začel ozirati za stanovanji v Grosupljem, Kamniku, Litiji in so posledično tudi tu cene poletel v nebo. Ker ni več kje graditi je seveda edino logično na kmetijskem, vodovarstvenem, poplavnem. Potresnemu ne uidemo, če ne gremo v Prekmurje, pa še tam lahko zatrese.
Kva pa zdej?

Zdej je pa potrebno degradirati mit o samostoječi hiški sredi parcele, tako in tako je od osnovne ideje ostala samo še ena žalost in propagirati strnjeno pozidavo, vrstne hiše, zadružno gradnjo, male blokece in ...

06

Predlagam:

Zgoščevanje obstoječih naselij enodružinkih hiš, kakor je opisano tukaj.
Amerikanci in Francozi še dolgo ne bodo prišli do te faze, da ne bo več prazne parcele, ne da bi posegali v zaščiteno. Obe deželi sta ogromni, Francozi so pa še precej dobro pazili na ohranjanje kmetijskega.
Kar se za Nemce, Belgijce, Nizozemce, ne da več reči, a se vsaj iz petnih žil trudijo ne uničiti, kar na prvo žogo in prvo mal driblajo, preden pozidajo. Pa je bolj ljudska iniciativa, ali kakor se dan današnji reče civilna družba.
Civilna družba je zelo glasna, na to in take teme, kar za naše težko rečemo.
Pri nas je še vedno sen vsakega povprečnega državljana hiška sredi parcele, pa makar pride samo prespat tja, sicer pa stoji v koloni zjutraj in zvečer, da se prestavi iz delovnega mesta na sanjsko hiško, katera ima 4 metre okoli objekta.
Sam taki rečem, da ni ne vrt, še manj arhitektura, še življenje ne, pa makar vsi ostali točno v kontro trdili. Arhitektura naj bi tvorila prostor, ne ga samo zasedala, pri veliki večini novodobnih gradenj ni ne vrta ne arhitekture, pa makar za oboje najeli strokovnjake.
Kako pa to doseči?

Za začetek bi bila dobra ena ali več dobrih DEBAT na to temo.
Potem bi lahko bilo narejenih par VZORČNIH.
Nato bi bilo potrebo narediti dolgoročni RAZVOJNI plan.

Ko je Ravnikar narisal prvo Gorico, imenujmo jo socialistično, ker je zares drugačna od ostalih, pa makar bi vsi rekli, da so se držali razvojnih smernic.
Niso se.
Prva je bila proizvod svetlih socialističnih idealov. Takrat so mislili imeti tudi policentrični razvoj domovine in naj bi Kočevje, Postojna, Ptuj, itd, imeli isto vlogo kot Ljubljana, po pa viš kaj je ratalo.
Ljubljana pa konc.
Maribor užaljeno žuga fakjenim močvirnikom, Sobočanom je že zdavnaj zmanjkalo energije tečnariti nad butastimi Ljubljančani. Samo še Primorci se nekaj grejo, a večinoma izpade bolj hec, kot res.
Pa je bilo že vse nastavljeno.
Samo še rakete bi rabili, pa bi se izšlo.
Ker jih pa še dolgo ne bo, ne glede na Pipita, bomo še dolgo rabili decentralizirat državo, če hočemo rešiti 90% problemov s prevozi, razporeditev bruto proizvoda, da cen nepremičnin ne omenjam.
Do takrat pa lahko poizkusimo z zgoščevanjem naselij.

07

Povezave

Company town
Rent is Still $1 a Year

Suburb
The Rise of Suburbs
William Levitt
The Racist Origins Of America’s Suburbs

Chicago school of economics
Overpopulation, overconsumption